Redkejši zrak

Najprej moram priznat, da nisem ravno človek, ki bi bil posebej zaljubljen v hribe. Pozimi že, pa še to smučat. Poleti pa mi je veliko ljubše morje, vonj po borovcih in sončni kremi, slana koža in lahen vetrič. Zato sem z idejo o "hribovskem" vikendu, ki jo je sproduciral moj dragi, odlašala, kolikor se je le dalo. Ko sva dobila zastonj prenočišče in je bila na obmorskih mejnih prehodih napovedana izjemna gneča, mi je zmanjkalo izgovorov. In sva šla. In povem vam še nekaj - bilo je odlično.

 

 

 

 

 

 

Summertime sadness

Očitno je moj blog preskočil prespal celo pomlad in se zbudil sredi največje julijske vročine. Tudi prav. Ker se novoletnih zaobljub tudi v 2013 ne držim nič bolj, kot v preteklih letih, se bom skušala držati vsaj ene in se ne bom tepla po glavi zaradi stvari, ki jih ne morem spremeniti. Fair enough, se mi zdi.

 

Letos je rahlo netipično poletje. Adaptacija stanovanja, s katero sva začela konec meseca aprila (!), se je namreč zavlekla in zato sva še vedno brezdomca. Če je bilo prvi mesec življenje iz škatel zabavno in celo rahlo avanturistično, po treh mesecih, ko sploh več ne vem, kje imam večino stvari, stvar ni več tako zabavna. Ugotovila sem tudi, da bi brez večjih težav lahko živela brez večine svojih stvari oblek. Posledica te ugotovitve je odločitev, da pred selitvijo nazaj domov izvedem eno generalno čistko (eno sem izvedla že ob izseljevanju) in podarim, vržem stran ali prodam vse stvari, ki jih ne uporabljam. Selitev sicer ne maram preveč, so pa odlične za prevetritev omar. In ker si res ne želim imeti polno nabitega stanovanja, se ne bom omejila le na obleke in čevlje (teh imam največ in se bom od njih tudi najtežje poslovila), pač pa bom pregledala tudi vse ostalo. A še pred tem bom šla na počitnice in bom plavala, brala knjige, spala in gledala sončne zahode.