Redkejši zrak

Najprej moram priznat, da nisem ravno človek, ki bi bil posebej zaljubljen v hribe. Pozimi že, pa še to smučat. Poleti pa mi je veliko ljubše morje, vonj po borovcih in sončni kremi, slana koža in lahen vetrič. Zato sem z idejo o "hribovskem" vikendu, ki jo je sproduciral moj dragi, odlašala, kolikor se je le dalo. Ko sva dobila zastonj prenočišče in je bila na obmorskih mejnih prehodih napovedana izjemna gneča, mi je zmanjkalo izgovorov. In sva šla. In povem vam še nekaj - bilo je odlično.

 

 

 

 

 

 

Summertime sadness

Očitno je moj blog preskočil prespal celo pomlad in se zbudil sredi največje julijske vročine. Tudi prav. Ker se novoletnih zaobljub tudi v 2013 ne držim nič bolj, kot v preteklih letih, se bom skušala držati vsaj ene in se ne bom tepla po glavi zaradi stvari, ki jih ne morem spremeniti. Fair enough, se mi zdi.

 

Letos je rahlo netipično poletje. Adaptacija stanovanja, s katero sva začela konec meseca aprila (!), se je namreč zavlekla in zato sva še vedno brezdomca. Če je bilo prvi mesec življenje iz škatel zabavno in celo rahlo avanturistično, po treh mesecih, ko sploh več ne vem, kje imam večino stvari, stvar ni več tako zabavna. Ugotovila sem tudi, da bi brez večjih težav lahko živela brez večine svojih stvari oblek. Posledica te ugotovitve je odločitev, da pred selitvijo nazaj domov izvedem eno generalno čistko (eno sem izvedla že ob izseljevanju) in podarim, vržem stran ali prodam vse stvari, ki jih ne uporabljam. Selitev sicer ne maram preveč, so pa odlične za prevetritev omar. In ker si res ne želim imeti polno nabitega stanovanja, se ne bom omejila le na obleke in čevlje (teh imam največ in se bom od njih tudi najtežje poslovila), pač pa bom pregledala tudi vse ostalo. A še pred tem bom šla na počitnice in bom plavala, brala knjige, spala in gledala sončne zahode.

 

 

 

 

Snowfall

Tole bloganje mi gre bolj slabo od rok zaenkrat. Nobene samodiscipline nimam glede rednega objavljanja. Včasih mi fotke niso všeč, spet drugič nimam nič za povedat, tretjič imam idejo, pa nimam časa... Polno izgovorov. Ha, sem našla že eno od novoletnih zaobljub. Čeprav, resnici na ljubo, od lanskoletnih 10 sem izpolnila le 3. Saj pravim, nobene samodiscipline.

 

Ker se je jesen zgodila v eni sami objavi, se bom potrudila, da bo zima bolj bogata. Zame se zima ne začenja po koledarju, pač pa s prvim pravim snegom - torej snegom, ki pobeli okolico in povzroči, da so noči svetlejše in tišje, ki škripa pod nogami in ki v meni zbudi spečega otroka in me spomni na to, da še nisem do konca odrasla in da se znam še vedno igrat. Ko pade sneg, spontano pride tudi vse ostalo, kar me spominja na zimo - vonj po cimetu, snežaki, lučke, kape, šali, rokavice, ...

 

 

Falling in love with fall

Nekje med obilico dela, lovljenjem indijanskega poletja, zadnjim pobegom na morje in številnimi kavami se je zgodila jesen. V vseh svojih barvah in odtenkih. Moja najljubša letos je rumena.

Summer in the city

Čeprav beton od vročine kar žari in se je treba pred vročino zateči v kakšno ožjo uličico ali v senco gostih krošenj, ima tudi mesto poleti svoje čare... 

 

The hills are alive

Hribi niso ravno "moja" stvar. Če mi kdo ponudi na izbiro morje in hribe, bom zagotovo izbrala prvo, hribi bodo pravzaprav daleč od moje prve izbire. Ne vem sicer zakaj, ker sem potem vsakič, ko se dejansko odpravim v hribe, popolnoma zadovoljna. In ko se iz razkuhane Ljubljane človek odpelje na Gorenjsko, ter zleze na kakšen hribček, je tam zrak takoj nekaj stopinj hladnejši in misli se zbistrijo.

 

Summer times - the best of times!

Huh, bogi blog sameva, medtem ko se jaz podim z enega konca na drugega, skačem v morje, posedam ob Ljubljanici, lovim sončne žarke in počnem podobne, poletju pristoječe stvari. Jaz obožujem poletje. Saj imam rada tudi jesen (predvsem zaradi šelestenja listja na tleh) pa zimo (zaradi snega in magičnega vzdušja) in tudi pomlad (zaradi cvetočega drevja), ampak moj letni čas je zagotovo poletje. Dolgi dnevi, lepo vreme, optimizem v zraku. Če zraven dopišem še vonj po morju in soncu, postane vse skupaj že skoraj preveč kičasto, ne?

Obljubim, da bom jeseni bolj pridna ;-)